Cena električne energije na Bolgarski neodvisni energetski borzi (BNEB) se je za dobavo na dan 2. januar zvišala za 28,88 odstotka. Povprečna cena za megavatno uro je dosegla 95,67 leva (približno 48,91 evra), kar predstavlja občuten skok v primerjavi s prejšnjim dnem, ko je znašala 74,23 leva. Trgovanje na segmentu 'dan vnaprej' je odrazilo povečano povpraševanje oziroma spremenjene tržne pogoje ob vstopu v novo koledarsko leto. Podatki borze razkrivajo, da je bila povprečna cena v konicah med 9. in 20. uro še višja in je znašala 99,29 leva za megavatno uro. Izven konic je bila energija prodana po povprečni ceni 92,06 leva. Skupno je bilo na borzi prodanih 90.562,10 megavatne ure električne energije. Na tržnem segmentu znotraj dneva so bile cene za 60-minutne produkte nekoliko nižje, in sicer so v povprečju znašale 76,38 leva za megavatno uro, kar kaže na določeno stopnjo volatilnosti na bolgarskem energetskem trgu.

Cene nafte iz Azerbajdžana so zabeležile rast, kar nakazuje na povečano povpraševanje ali stabilizacijo trga. Ta dvig vrednosti azerbajdžanske nafte je pomemben pokazatelj za energetski sektor regije in širše mednarodne energetske trge. Povečana vrednost lahko pozitivno vpliva na gospodarstvo Azerbajdžana.

Donald Trump in Xi Jinping sta se sestala v Južni Koreji, da bi poskusila zmanjšati mesece trajajoče trgovinske napetosti. To je bilo njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem odredil testiranje novega jedrskega orožja, kar je zaostrilo ozračje pred pogovori.

Evropska unija je s prvim januarjem uvedla pomembne spremembe na področju čezmejnega trgovanja z električno energijo, ki bodo udeležencem na trgu omogočile učinkovitejše uravnavanje portfeljev znotraj dneva. Glavna novost je podaljšanje časovnega okna za trgovanje, kar neposredno vpliva na likvidnost trga in zagotavljanje zanesljivejše oskrbe z energijo. Po navedbah operaterja prenosnega omrežja Eles je Slovenija med državami, ki so to novost vpeljale nemudoma ob začetku leta. Nova ureditev naj bi zmanjšala tveganja za energetska podjetja in končne porabnike, saj omogoča hitrejše odzivanje na nihanja v proizvodnji in porabi. To je še posebej pomembno v luči naraščajočega deleža obnovljivih virov energije, katerih proizvodnja je težje predvidljiva. S podaljšanjem rokov za čezmejne zakupe zmogljivosti se pričakuje stabilizacija cen in boljša integracija evropskih energetskih trgov, kar je del širših prizadevanj EU za vzpostavitev enotnega in odpornega energetskega trga.

Svetovne cene nafte so se v letu 2025 znižale za več kot 10 odstotkov, pri čemer je nafta tipa brent zabeležila najdaljše obdobje zaporednih letnih izgub v zgodovini. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se znižale za približno 18 odstotkov, kar predstavlja največji letni padec po letu 2018. Cena za marčevske pogodbe se je ustalila pri 61,27 dolarja za sod, medtem ko je ameriška lahka nafta WTI upadla za 15 odstotkov na 57,90 dolarja za sod. Glavni razlogi za negativen trend so prevelika ponudba na trgu, povečana proizvodnja skupine OPEC+, trgovinske carine ter geopolitične napetosti. Kljub burnemu dogajanju, ki so ga zaznamovale zaostrene sankcije proti Rusiji, Iranu in Venezueli ter vojna v Ukrajini, je ponudba presegla povpraševanje. Na začetku leta 2025 so cene sicer začasno zrasle zaradi ukrepov administracije Joeja Bidna, ki so motili dobavo v Kitajsko in Indijo, ter napadov ukrajinskih dronov na rusko energetsko infrastrukturo. Dodatno negotovost so povzročili dvanajstdnevni konflikt med Iranom in Izraelom v juniju, ki je ogrozil plovbo skozi Hormuško ožino, ter spori znotraj kartela OPEC med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Ob koncu leta je k pritisku na cene prispeval še ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi določenega izvoza nafte.

Venezuelsko državno podjetje PDVSA si prizadeva ohraniti prodajo surove nafte in razširiti plavajoča skladišča, medtem ko se država spopada z zaostreno pomorsko blokado Združenih držav Amerike. Po podatkih analitičnih hiš Reuters in TankerTrackers.com sta v zadnjih dneh v venezuelske vode prispela najmanj dva tankerja, več drugih pa se obali še približuje. Ta dejavnost nakazuje na poskus Caracas-a, da bi premostil logistične ovire, ki so nastale zaradi agresivnega izvajanja sankcij pod upravo Donalda Trumpa. Zaradi ameriških ukrepov se je izvoz venezuelske nafte od novembra skoraj prepolovil, kar je povzročilo kopičenje zalog in prisililo PDVSA v začasno zapiranje vrtin v naftno bogatem pasu Orinoko. Čeprav je proizvodnja v začetku leta 2025 kazala znake rasti, trenutne razmere na trgu in zasegi tovora s strani ameriške obalne straže močno hromijo izvozni sistem države. Naftni trgi pozorno spremljajo napetosti v regiji, ki poleg dogajanja v Venezueli vključujejo tudi motnje v oskrbi iz Kazahstana, kar vpliva na nestanovitnost cen energentov v prazničnem obdobju.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da je njegova država pripravljena sprejeti ameriške naložbe v naftni sektor, sodelovati v boju proti trgovini z drogami in voditi resne pogovore z ZDA. Povedal je, da je imel z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom le en pogovor.

Državno naftno podjetje Pertamina in zasebni ponudniki goriv v Indoneziji, vključno s podjetji Shell, BP in Vivo, so s 1. januarjem 2026 hkrati znižali cene pogonskih goriv. Znižanje cen velja za več vrst naftnih derivatov, med drugim je Pertamina pocenila gorivo Pertamax in druge nesubvencionirane vrste goriva. Gre za usklajen premik na trgu, ki sledi obdobju višjih cen v preteklem letu. Znižanje cen so potrdili vsi glavni akterji na indonezijskem trgu, kar za tamkajšnje porabnike predstavlja ugoden začetek novega leta. Ukrep se nanaša predvsem na komercialna goriva, ki niso pod neposrednim subvencijskim nadzorom države, vendar močno vplivajo na stroške prevoza in logistike v državi. Analitiki ocenjujejo, da so se podjetja za ta korak odločila zaradi stabilizacije svetovnih cen surove nafte in prilagajanja tržnim razmeram v regiji.

Na svetovnih energetskih trgih so se cene nafte zvišale. Na londonski borzi ICE se je cena nafte Brent zvišala za 0,45 dolarja na 66,47 dolarja za sod. Na newyorški borzi NYMEX se je cena nafte WTI zvišala za 0,46 dolarja na 62,72 dolarja za sod. Cena azerbajdžanske nafte Azeri Light je poskočila za 0,83 dolarja oz. 1,23 % na 68,31 dolarja za sod.